7 NASVETOV ZA LAŽJE IN BOLJ UČINKOVITO UČENJE

»Kako hudiča naj se spravim k učenju?« To je vprašanje, ki sem ga v svojem življenju slišala že neštetokrat. Ne samo od svojih učencev, temveč tudi od kolegov, sorodnikov in prijateljev. Čeprav nas že zelo zgodaj pričnejo navajati, da se je v življenju potrebno učiti, če želimo nekaj doseči, pa večini ljudi ta aktivnost še vedno pušča grenak priokus.

Nepripravljenost na učenje oziroma pomanjkanje motivacije je problem, s katerim se srečujejo ljudje vseh starosti. Ne glede na to, ali obiskujete osnovno šolo, srednjo šolo, fakulteto ali pa se izobražujete ob delu, se lahko posameznik še vedno srečuje s težavami pri učenju, motnjami koncentracije ter negativnim odnosom do samega procesa učenja.

Kaj torej storiti, kadar imamo pred seboj cel kup knjig, člankov ali zapiskov, 0% motivacije ter še manj odstotkov volje, ura pa vztrajno tiktaka in nas neusmiljeno priganja? Kaj storiti, ko nas tematika učne snovi niti malo ne zanima, vendar jo moramo vseeno predelati, če želimo opraviti izpit? Kaj narediti, kadar nas prične grabiti panika, da nam ne bo uspelo, saj mislimo, da je snovi preveč in se prepričujemo, da se vsega tega enostavno ne da naučiti?

Odgovor na vsa ta vprašanja je zelo jasen. Treba si je preprosto podariti eno veliko brco v rit, stisniti zobe in…ZAČETI. Na kakšen način pa vam bo to najlažje uspelo, vam razkrijem v naslednjih vrsticah.

Začnite na začetku

Preden se lotite samega učenja je najprej potrebno zbrati vso snov na enem mestu. Zberite vse zapiske, vse članke, knjige, publikacije, skripte, zvezke in še kaj na enem mestu in si točno označite začetek oz. konec snovi. Tako boste dobili natančen pregled nad tem, kaj se sploh morate naučiti in kje točno se ta snov nahaja. Če imate snov v elektronski obliki, si vse datoteke prestavite v posebno mapo, ki jo posebej poimenujte in jo postavite na sredino namizja. Tako ne boste mogli pozabiti na snov, saj vas bo treščila po glavi vsakič, ko boste prižgali prenosni oz. namizni računalnik.

Svetujem vam, da mape ne poimenujete direktno po izpitu oz. nalogi, ki jo želite doseči, saj vam bo že sama misel na mapo ‘Matematika I’, ‘Biologija človeka’ ali ‘Rimsko pravo’ odnesla polovico začetne motivacije. Poimenujte jo tako, da vas ob pogledu nanjo ne bo spreletel srh, temveč se vam bo na obrazu morda celo narisal rahel nasmešek. Tako sem jaz recimo mapo, ki je vsebovala snov zadnjega in najtežjega izpita pred diplomo, poimenovala ‘To še, pa grem na Maldive’. Seveda do Maldivov nikoli nisem prišla (vsaj ne še), čeprav sem izpit opravila, se pa vsaj nisem skremžila vsakič, ko sem zagledala izpitno mapo na svojem namizju.

Pripravite učno strategijo

Morda se bo slišalo neumno, toda preden pričnete z učenjem oz. preden sploh pričnete razmišljati o samem učenju, si pripravite učno strategijo. Zdaj ko veste, kaj vse se morate naučiti, koliko je vse snovi ter kje točno se ta snov nahaja, se vprašajte, na kakšen način se boste najlažje učili.

Če ste bolj kreativni, si pripravite barvna pisala, s katerimi si boste dolgočasno črno-belo snov preobrazili v pisane kreacije. Če ste bolj analitični, si pripravite tabelo, kamor boste vpisovali ključne besede, po katerih boste kasneje lahko snov tudi ponavljali. Če ste glasbeni tip, si pripravite vsaj 12-urni seznam predvajanja nevtralne, instrumentalne glasbe, s katero boste lažje zdržali ob knjigah in predelovali poglavja. Skratka, prilagodite si učni proces vaši osebnosti, tako da vam učenje ne bo več predstavljalo samo tisto suhoparno premlevanje podatkov, temveč bo vsebovalo tudi nekaj vašega – nekaj, kar vas bo še dodatno motiviralo in poganjalo naprej.

Naredite si načrt

Vsak dober arhitekt vam bo povedal, da je osnova za gradnjo kakršnegakoli objekta dober in kvalitetno izdelan načrt. Podobno je tudi pri učenju. S tem ko se učite, gradite svoje znanje in to znanje boste veliko lažje in kvalitetnejše usvojili, če boste pred pričetkom učenja pripravili dober načrt oz. v našem primeru – dober urnik. Urnik naj bo podroben in naj ne vsebuje samo časovnega okvirja posameznega poglavja, temveč tudi zastavljene cilje, vse potrebne pripomočke ter ustrezno nagrado (več o tem malo kasneje).

Urnik prilagodite svojim učnim preferencam. Če se lažje učite zjutraj, si učenje razporedite tako, da boste večino snovi prebirali prav v jutranjih urah. Če ste bolj večerni tip, naj bo urnik ravno obraten. Vsekakor pa je ključno, da se ne zakopljete v učenje ter si pustite čas za oddih in sprostitev. Če boste namreč preveč obremenili svoje možgane, boste zelo verjetno doživeli nasprotni učinek. Ne boste mogli biti dlje časa zbrani, količina uspešno usvojene snovi se bo manjšala, ne boste dosegali svojih ciljev in posledično boste pričeli zgubljati učno motivacijo. Možgani delujejo najbolje takrat, ko so spočiti, to pa boste dosegli tako, da boste vsak dan svojim možganom zagotovili dovolj časa za regeneracijo.

Zastavite si cilje

Ugotovili smo, koliko snovi se moramo naučiti in na kakšen način se je bomo najlažje lotili. Zdaj pa je čas, da si to ogromno kepo snovi razdelimo na manjše, prijaznejše kepice in si te kepice postavimo v določen vrstni red. Povedano drugače, celoten učni proces moramo razdeliti na manjše enote in jih ovrednotiti. Vsaka enota nam lahko predstavlja določen delni cilj, ki ga želimo doseči za uresničitev glavnega, zadnjega cilja. Več ciljev kot bomo dosegli, več motivacije bomo imeli za nadaljevanje.

Ljudje smo namreč ciljno naravnana bitja in najbolje delujemo ravno takrat, kadar v določeni aktivnosti vidimo smisel oz. dosežek. Če boste svoje cilje primerno razporedili in jih vključili v svoj učni načrt, boste na začetku vsake nove učne seje zagotovo bolj motivirani za nadaljnje delo.

Vzpostavite sistem nagrajevanja

Zelo pomembno je, da si ob vsakem doseženem cilju podelite določeno nagrado. To je lahko kratek odmor, zdrav prigrizek, hitri sprehod, kratka videoigra ali skok na Snapchat. Če gre za delni cilj in boste po tem nadaljevali z učnim procesom, je zelo pomembno, da si za nagrado ne vzamete preveč časa, saj boste izgubili koncentracijo, kar pa vam lahko oteži nadaljnje učenje.

Najbolje je, da si večjo nagrado privoščite na koncu učne seje, saj se na tak način ne boste samo nagradili, temveč boste omogočili možganom zaslužen počitek. Če se boste odločili za nagrajevanje s prigrizki, se izogibajte hitre hrane in slaščic. Takšna hrana vam bo sicer dala začetni zagon energije, ki pa žal ne bo trajal dolgo, saj boste zelo kmalu postali brezvoljni in zaspani.

Pripravite se na skušnjavo

Res je, tudi najboljšim se zgodi, da jih tu in tam premami kakšen sončni žarek ali nepričakovan film na televiziji. S tem pa ni popolnoma nič narobe, vse dokler smo na takšne trenutke pripravljeni. Ko si zastavljamo cilje in pišemo urnik, se moramo zavedati, da se občasno najbrž ne bomo mogli striktno držati zastavljenega načrta. Težavo lahko odpravimo tako, da si v urniku namerno pustimo luknje za morebitne skušnjave, ki jih kasneje lahko izkoristimo ali ne. Takšnih lukenj ne sme biti preveč, saj bomo posledično izgubili stik z učnim procesom in s tem naredili več škode kot koristi. So pa takšne luknje zelo dobrodošle takrat, kadar se nam zgodi kaj nepričakovanega, zato je zelo pomembno, da takšne situacije predvidimo že vnaprej in jih vključimo v svoj učni proces.

Bodite pozitivni

Pa smo že pri zadnjem nasvetu, ki pa je morda najpomembnejši od vseh. Človeška psiha je pogosto vzrok marsikaterega neuspeha, še posebej, kadar govorimo o učenju. »Ne bo mi uspelo«, »snov je dolgočasna« ter »učenje te snovi nima nobenega smisla« so samo nekatere izmed izjav, ki si jih ljudje vedno znova ponavljamo in posledično učenje že vnaprej obsodimo na propad. Poskusite si namesto demotivacijskih izjav ponavljati kakšne bolj spodbudne besede in začudeni boste, kako hitro bodo pričele delovati.

Tudi če si zastavite nešteto ciljev in naredite najboljši urnik na svetu, vas to ne bo pripeljalo do uspeha, če se boste na poti obkrožali z negativnimi mislimi in besedami. Čisto vsak lahko doseže določen cilj, če si ga dovolj močno želi in če je zanj pripravljen veliko narediti. Ta cilj pa lahko dosežete že veliko prej, če si na poti ne boste ustvarjali nepotrebnih ovir in preprek. Raje sami sebi podajte roko in si pomagajte čim prej in čim bolj učinkovito priti na končni cilj.

Tako, to so nasveti, ki jih priporočam vsem, ki se srečujete s težavami pri iskanju učne motivacije in se nikakor ne zmorete spraviti za knjige. Morda vam bodo določene metode ustrezalo bolj kot druge, vsekakor pa je ključno, da si učni proces prilagodite sebi in svojim zmožnostim. Le tako bo učni proces postal vaš projekt, ki bo vseboval vam prilagojene metode in bo zato toliko bolj privlačen.

Na kakšen način se vi motivirate za učenje? Se poslužujete kakšne metode, ki je za vas zelo učinkovita, a je ni med zgoraj zapisanimi? Pošljite mi svoje ideje na info@cogitas.si

Kakršnihkoli dodatnih informacij bom zelo vesela 🙂