KAJ IMATA SKUPNEGA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO IN WILLIAM SHAKESPEARE?

Ne boste verjeli, ampak veliko. Obdobje obeh so namreč tako ali drugače zaznamovali Francozi. Na včerajšji finalni tekmi proti Hrvaški je po dvajsetih letih Francija ponovno postala svetovni prvak v nogometu. Sofisticiran jezik, po katerem so svetovno znana dela Williama Shakespeara, pa ne bi bil mogoč, če ne bi 500 let pred njegovim časom Francozi vdrli na angleško ozemlje in pustili svoj pečat na angleškem jeziku. Angleščina najbrž tudi ne bi postala najbolj priljubljen jezik na svetu, saj so za relativno preprosto slovnično strukturo angleščine “krivi” nihče drug kot novopečeni svetovni prvaki.

Začetki angleškega jezika

Na začetku svojega razvoja je angleščina (takrat t.i. stara angleščina) izgledala popolnoma drugače kot izgleda sedaj. Kot eden zahodnogermanskih jezikov je bila stara angleščina bolj podobna sodobni islandščini kot pa jeziku, ki ga poznamo danes. V jeziku stare angleščine lahko namreč zaznamo lastnosti keltskih jezikov in narečij stare nordijščine, prevzetih od Vikingov. Narečja Vikingov so se kasneje razvila v skandinavske jezike, medtem ko se nekateri keltski jeziki še danes govorijo na določenih predelih britanskega otočja (Wales, Irska, Škotska, Cornwall ter Isle of Man).

Normanska invazija

Potem pa so prišli Francozi. Leto 1066 je v angleški zgodovini poznano predvsem po vdoru Normanov, ki je imel zelo velik vpliv na državo in tudi na njen jezik. Viljem Osvajalec je v Anglijo prinesel normansko francoščino, ki je postala jezik dvora, vlade in aristokacije in ostala uradni jezik višjih slojev še naslednjih tristo let. Ljudstvo se je še naprej sporazumevalo v stari angleščini, medtem ko je Cerkev uporabljala latinščino. V obdobju, ko je bila francoščina dominanten jezik, se je stara angleščina redkeje uporabljala v pisani obliki, zato se je začela spreminjati. Iz runskih zapisov so počasi prešli na zapisovanje v latinici, poleg tega pa je prišlo še do korenitih sprememb v sami slovnični strukturi jezika.

Viljem Osvajalec, vir: medievalists.net

Pred prihodom Normanov je imela angleščina veliko bolj kompleksno slovnico, ki pa se je v prvem stoletju invazije zelo poenostavila. Ta proces je v jezikoslovnem svetu poznan kot prehod iz stare angleščine (oz. anglosaščine) v srednjo angleščino (jezik Geoffreyja Chaucerja).

Spremembe, ki jih je povzročil vpliv francoščine

Torej, kaj bi bilo drugače, če se Francozi ne bi vmešali v razvoj angleščine? Že v samem besedišču bi zazevala ogromna luknja, saj je v tistem času angleščina iz francoščine prevzela več kot 10.000 besed. Približno tri četrtine teh besed se uporablja še danes, besede, ki izhajajo posredno ali neposredno iz francoščine pa predstavljajo več kot tretjino angleškega vokabularja. Lahko si samo predstavljate, kako okrnjena bi bila dela Williama Shakespeara brez vseh francosko prevzetih besed.

Francoščina je imela velik vpliv na razvoj angleščine

Tudi v slovnici bi bilo marsikaj drugače. Namesto preprostih členov ‘a’, ‘an’ in ‘the’ pred samostalniki bi poznali različne sklonske končnice, kar pomeni, da bi angleščina poznala sklone in sklanjatve. Stara angleščina je poznala množinsko končnico ‘-en’, ki jo lahko zasledimo v večini germanskih jezikov (house/housen), medtem ko je srednja angleščina prevzela francosko končnico ‘-s’ (shoe/shoes). Končnica ‘-en’ se je sicer ohranila v nekaterih primerih, kot so children, brethren, oxen.

Tudi zapis besed bi se precej razlikoval od poznanega. Namesto normanskega ‘qu’ bi v uporabi najbrž ostal anglosaški ‘cw’. Beseda queen bi tako ostala cwene, pridevnik quick pa cwic. Namesto ‘wh’ bi se uporabljal staroangleški ‘hw’, tako da bi besede who, when in where zapisovali kot hwo, hwen in hwere. Veliko več besed bi ohranilo staroangleški zapis. King bi naprimer ostal cyng, child pa cild.


To so samo nekatere izmed asimilacij, ki so se zgodile v prvi polovici prejšnjega tisočletja, predvsem zaradi vpliva francoščine. Seveda ne moremo trditi, da je za razvoj sodobne angleščine v takšni obliki kot jo poznamo danes zaslužen izključno vpliv francoščine, je pa vsekakor njen vpliv veliko doprinesel k popularnosti in razširjenosti angleščine kot take.